Dobra medijska strategija je del širše komunikacijske strategije, čeprav lahko nastane kadarkoli v času.

Ni redko, da prav medijska strategija narekuje komunikacijsko, lahko pa nastane sočasno. Medijski strategi že dolgo niso več podaljšane roke svojih kreativnih agencij, saj lahko s poznavanjem ciljnih skupin, medijskega trga, življenja blagovnih znamk in sodobnih komunikacijskih trendov svetujejo pri določanju proračuna, izbiri komunikacijskih kanalov, sugerirajo, kako te kanale uporabiti ter določijo metrike pri merjenju učinkovitosti.

Prihranki in optimizacija se začnejo pri medijski strategiji in ne pri pogajanjih z mediji glede cen.

Ključna naloga medijske strategije je, da z izbiro pravih medijev na pravi način učinkovito prenese sporočilo do potencialnih potrošnikov. Skladno z marketinškimi in s komunikacijskimi cilji je prvi korak strategije definicija medijskih ciljev. V grobem se delijo na te, kako s komunikacijo doseči največje možno število potencialnih potrošnikov in na tiste, kako s komunikacijo doseči potencialne potrošnike optimalno krat in s kakšno stopnjo vpletenosti. Poleg merljivih in relevantnih ciljev je pomembna tudi definicija ciljne skupine. Kljub temu, da je medijska ciljna skupina najpogosteje še vedno izražena z demografskimi kazalci, predvsem zaradi standardnih orodij in merljivosti, pa že dolgo to ni edini način, kako medijci analizirajo potencialne potrošnike. Z uporabo kateregakoli medija ne bomo dosegli vedno enakega učinka, zato je nabor medijev še kako zelo pomemben. Še več, nekateri mediji so lahko celo neprimeren kanal za prenos našega sporočila. In navsezadnje, ključna komponenta strategije je tudi čas, ki pa mora poleg medijskih zakonitosti upoštevati tudi naravo izdelka oz. storitve.