Novice

  1. Domov
  2. Novice
  3. Kaj se dogaja z družbenimi omrežji?

Kaj se dogaja z družbenimi omrežji?

Nika Todorovski /

Družbena omrežja so del našega vsakdana. Naj bo to potrditev udeležbe na dogodku na Facebooku, objava slastne večerje na Instagram Storyju, ogled oglasa pred priljubljeno pesmijo na Youtubu ali pa »boostanje« privlačne objave z nagradno igro. Ne vem, kolikokrat se običajni uporabniki vprašajo, kaj se s temi omrežji pravzaprav dogaja, zase prav gotovo lahko rečem, da me zanima, ali so še vedno tako popularna, kdo so njihovi uporabniki in kako jih najbolj koristno uporabljati?

Po podatkih svetovnega ekonomskega foruma je uporabnikov Facebooka za približno eno četrtino več kot prebivalcev Kitajske (IAB Slovenija). In to je samo Facebook, kje so še ostala družbena omrežja, ki so v zadnjem času na primer v porastu – govorimo o Instagramu, Youtubu, Whatsappu, Vibru ipd.

Kdo so zares uporabniki družbenih omrežij?

V Sloveniji je še vedno največ uporabnikov na Facebooku, vendar podatki kažejo spremembo v starostni strukturi. Mlajša populacija (do 25 let) se s tega omrežja umika, vedno več pa je aktivnih starejših. Tudi pri samem delu opažamo, da je v veliki večini primerov vpletenost uporabnikov s starostjo narašča – mlajši uporabniki so manj dovzetni za oglase, CTR je med mlajšo generacijo v povprečju nižji kot pri starejših.

Vendar to ne pomeni, da mlajša populacija ne uporablja več družbenih omrežij. Ravno nasprotno - uporaba narašča, le na drugih aplikacijah. Ne gre torej za upad uporabe družbenih omrežij, temveč za repozicioniranje in drobljenje na veliko število drugih platform (Tik Tok, WeChat, Snapchat). V Sloveniji je največ najstnikov, starih do 19 let, prisotnih na Youtubu (90 %), Facebooku in Instagramu (84 %) in pa Snapchatu, kjer je 77 % najstnikov (TGI 2019). Enako je tudi na globalni ravni – med najstniki so najbolj popularni Youtube, sledita Instagram in Snapchat.

Instagram je tako globalno kot tudi v Sloveniji najbolj priljubljen med mlajšo ciljno populacijo, kar opažamo tudi pri oglaševanju, saj so pri mlajših od 24 let najboljši odzivi na Instagram storyju, tako v primerjavi z ostalimi starostnimi skupinami kot tudi v primerjavi z ostalimi kanali. Vseeno pa ugotavljamo, da se na Instagram vlaga vedno več investicij, velikokrat tudi, če vsebina ni najbolj primerna za ta kanal (na primer oglaševanje resnejših vsebin).

Vir: Weforum

Prav tako so v vedno večjem porastu aplikacije za pogovor. Vedno bolj je pomembno, da ostajamo v stiku z ljudmi in poleg sms sporočil so aplikacije za klepete postale »must have«. Ne samo za pogovor med prijatelji, znanci ipd., vedno bolj v porastu so tudi med podjetji za komuniciranje z uporabniki (na primer Facebook Massenger) – podjetja so na ta način postala še bolj dostopna za svoje uporabnike, ker dobijo takojšnje odgovore na svoja vprašanja. Znotraj aplikacij se namreč vidi, kdaj je oseba prejela sporočilo in kdaj ga je prebrala. Prav tako pa moramo omeniti še klepetale robote. Mnogo podjetij je izkoristilo moment aplikacij za pogovore, da so s pomočjo le-teh ustvarili klepetalne robote (na primer okusno.je).

Vložki v oglaševanje na t.i. tujih medijih

Pri raziskovanju vložkov v oglaševanje moramo gledati širše, saj podatki, ki jih imamo na voljo, zajemajo celoten t.i. performance (Google, Facebook in druga družbena omrežja). Glede na podatke za 2018 je znotraj vseh investicij za internet cca. 50 % teh, ki pripadajo t.i. tujim medijem (Google, Facebook itd.) (IAB Slovenija). Realno pa tako globalno kot tudi znotraj Slovenije nihče ne ve, koliko je teh investicij, saj je merjenje le-teh pomanjkljivo.

Seveda vedno obstaja tudi prostor za izboljšave, in na slovenskem trgu veliko priložnosti vidim predvsem pri video oglaševanju. Veliko oglaševalcev se žal še ne zaveda njegovega pomena in moči. Redke kampanje oziroma samo par večjih naročnikov ima v kampanje vključeno tudi YouTube oglaševanje, ki je res prilagojeno temu kanalu, pogost razlog pa so med drugim visoki produkcijski stroški. Globalni trend torej narekuje porast video oglaševanja, čemur sicer postopoma sledi tudi Slovenija, vsekakor pa imamo še veliko prostora za izboljšave in nadgradnjo.

Ali imajo družbena omrežja vpliv na kampanje? In kakšen?

Da, imajo! Po podatkih Warca, raziskave »Social Media: Deal or no deal?«, so dokazali, da imajo družbena omrežja in kampanje, ki jih upravljamo preko njih, vpliv na blagovne znamke. Raziskavo so izvedli na omrežjih Facebook in Instagram. »Z drugimi besedami, oglaševanje na družbenih omrežjih igra pri gradnji blagovne znamke dragoceno vlogo, če je dobro izvedeno« (Warc 2018). Omenjena raziskava je dokazala, da so tovrstne kampanje pri gradnji prepoznavnosti v povprečju pripomogle za cca. 5 %, metrike, vezane na asociacije so se dvignile za 4%, tiste vezane na motivacijske elemente pa 2%. Razpon med uspešnimi in neuspešnimi akcijami pa je bil od 30% izboljšanja na prepoznavnosti pri najbolje izvedeni akciji do padca za 5% pri najslabše izvedeni akciji.

Blagovne znamke, ki resnično razumejo kontekst FB in IG ter vsebinsko oglaševanje, beležijo pomemben vpliv na metriko, kot je vidljivost oziroma prepoznavnost (Warc 2018).

Po poročanju The Effective Social Strategy Report je McDonald's dobil Grand Prix nagrado za kampanjo, ki je bila osredotočena predvsem samo na družbena omrežja – kampanja se je osredotočala na to, kako olajšati stres na študentskem izpitu na Kitajskem (https://www.warc.com/content/article/McDonaldamp;39;s_Full-heart_support_for_Gaokao/120486).

Kaj smo se naučili?

Pomembno je, da vemo, koga ciljamo in kako le-te nagovarjamo. Torej, da prilagodimo nagovore in glede na to, koga ciljamo, izberemo primerne platforme. Večina podjetij še vedno preveč uporablja t.i. Cross-channel komunikacijo, vedno bolj pomembno pa je, da se osredotočamo na t.i. Omnichannel – ena oseba, več kanalov povezanih, ampak na vsakem kanalu z uporabniki komuniciramo drugače.

Družbena omrežja niso v zatonu, le pravilno jih moramo uporabljati oziroma pregledati, kako jih sedaj uporabljamo in kaj bi lahko pri svoji komunikaciji izboljšali, dodali, posodobili glede na ciljno skupino, ki jo želimo doseči. Kar se tiče vlaganja v oglaševanje, pa je potrebno premisliti, ali moramo glede na strategijo vlagati več ali manj. Ne moremo več slediti pregovoru: manj je več in več je manj, ampak premisliti, kaj želimo doseči in kako bomo do tega prišli – ali bo to zahtevalo manj ali več vložka?

 

Viri:

https://www.iab.si/novice/y2018/m05/385-Med-najstniki-uporaba-Facebooka-pada

https://www.iab.si/novice/y2019/m05/473-Digitalni-trg-v-Sloveniji-je-bil-v-lanskem-letu-vreden-54-7-milijona-evrov

https://www.iab.si/novice/y2017/m02/233-Ce-bi-bil-Facebook-drzava

https://www.warc.com/content/article/bestprac/what_we_know_about_social_media_effectiveness/111562

https://www.warc.com/content/article/mrs-awards/social_media_deal_or_no_deal_a_study_by_kantar_millward_brown_facebook_and_said_business_school_oxford_university/124199

https://www.weforum.org/agenda/2019/10/rise-of-social-media/

Deli:

Use ctrl + scroll to zoom the map

Map Data
Map data ©2018 Google
Map DataMap data ©2018 Google
Map data ©2018 Google

Kontakt

Kako vam lahko pomagamo?
Pišite nam!